ona sanja o Ljubljani
ko vsako jutro ob petih vstane
ona sanja o Ljubljani
oči so težke in zaspane

na postaji čaka vlak
in že osem let je isto
včeraj bil je dež in mrak
nebo je danes čisto

mama ni ji dala upanja
in oče jo pozabil je objet
noče biti v duši stara
in si v sanjah slika lepši svet

ona sanja o Ljubljani
ko za prvo pavzo gre na cigaret
in pepel zbeži na [bad word] kot da noče bit’ ujet

naj ne gre - to ji povej
ker diham za njo
brez nje bo življenje moje v temo šlo
naj ne gre - to ji povej
ker dal ji bom vse
vero v sebe sanje upanje

kam me pelje to življenje
zdaj preklinja brez besed
ker že sita je čakanja
dolgih dni in let

kam jo pelje siva cesta
njeno skrito upanje
rada bi z vasi do mesta
da kdo vrata ji odpre

ona sanja o Ljubljani
in ne ve da tudi tam ljudje so sami
od žalosti je slepa
in ne ve kako zelo je v sebi lepa

ona sanja o Ljubljani
ker bi rada šla naprej
in ne ve da je nekje nekdo
ki tiho sanja o njej…

naj ne gre - to ji povej
ker diham za njo
brez nje bo življenje moje v temo šlo
naj ne gre - to ji povej
ker dal ji bom vse
vero v sebe sanje upanje