V temnih oblekah ljudje v dolgi koloni stoje
najbolj poznani naprej vse do konca do onih 
ki ni jih videl doslej 

Bleda podoba nad tem vidi v duše ljudem 
sliši se tisto ime ki njej pomenilo je vse 
nočem domov z njimi grem 
nočem nazaj na to pot 
sliši se strel v srce sliši se strel 
kje se plazijo preplašeni 
kje nastane ples odmaknjenih 
kaj podira svet izobčencev 
kaj ostane ko jih ni domov 

Slike so varovane še po tem ko gredo 
vsi prostori ostanejo prav taki kot so 
vsi prelepi vrtovi se spreminjajo 
v zmes bolečine in solz 
še grmi krik v glavi 
samo ne on ne on 

Nočem neba brez vseh zvezd 
nočem vrtov brez dreves 
slika edino ne ve slika edino ne ve