Negotovi med svetovi,
krog za krogom ujeti v čas.
Ko že veš za vse viharje,
si razigran, a vendar si sam.

In glej - uro za uro je isto vse,
dan za nočjo to več ne gre.
Uro za uro je isto vse,
dan za nočjo to več ne gre.

Ko nebo ne bo prekrilo najinih sanj,
prerojena bova spoznala.
Ko nebo ne bo imelo pravih idej,
spet bo najin čas, da bi sijala.
Spet vse bo isto,
spet vse bo tisto,
kar je bilo...
O-o-o-o...
Le srce bo tisto,
ki ne bo več isto,
kar je bilo,
vse, kar je bilo.

Spet te najdem med svetovi,
kjer le majhna zvezda žari.
Nad oblaki se me dotakne najin svet,
ki po svoje živi.

In glej - uro za uro je isto vse,
dan za nočjo to več ne gre.
Uro za uro je isto vse,
dan za nočjo to več ne gre.

Ko nebo ne bo prekrilo najinih sanj,
prerojena bova spoznala.
Ko nebo ne bo imelo pravih idej,
spet bo najin čas, da bi sijala.
Spet vse bo isto,
spet vse bo tisto,
kar je bilo...
O-o-o-o...
Le srce bo tisto,
ki ne bo več isto,
kar je bilo,
vse, kar je bilo.

Ko nebo ne bo prekrilo najinih sanj,
prerojena bova spoznala.
Ko nebo ne bo imelo pravih idej,
spet bo najin čas, da bi sijala.
Spet vse bo isto,
spet vse bo tisto,
kar je bilo...
O-o-o-o...
Le srce bo tisto,
ki ne bo več isto,
kar je bilo,
vse, kar je bilo.